Vsi smo prišli na ta svet z določeno nalogo, ki jo moramo opraviti. In vse težave, ki se nam postavljajo na pot, so tu zato, da nekaj naredimo pri sebi v smislu duhovnega razvoja in večje ozaveščenosti. Družinske postavitve nas pri tem vodijo, ponujajo nam varno dlan, v katero sežemo, da se ne izgubimo.
V knjigi so zbrana pričevanja udeležencev postavitev in njihovo skupno sporočilo je, da postavitev družine deluje. Ta metoda poleg tega daje varen okvir za to, da se lahko posvetimo svojemu osebnemu in duhovnemu razvoju ter da na tej poti ne zablodimo ali da po nepotrebnem ne zapravljamo časa.
Vsebina knjige:
- Knjigi na pot
- Postavitev družine deluje
- Nadaljevanje in razpletanje zgodb
- Drug drugemu človek
- Bila sem uspavana Trnuljčica
- Odločila sem se, da grem do konca
- Zdaj se znam postaviti zase
- Grem, kamor me pokliče
- Živim svoje življenje
- Čutila sem, da sem del nečesa večjega
- Nič več reševalka, zdaj se učim živeti
- Napredujem z velikimi koraki
- Pretrgala sem nezdrave vezi
- Vsi smo prenašalci družinskih energij
- S stranskega na glavni tir
- Postavitev za Slovenijo
- Sledim notranjemu impulzu iz polja svetlobe
Knjiga obsega 144 strani. Format: 15 x 22,5 cm, mehka vezava.
ODLOMKI IZ KNJIGE
Največ, kar so mi dale postavitve, je bilo to, da sem se spremenila sama – naučila sem se postaviti mejo in svojo odgovornost razmejiti od odgovornosti drugega. Če se kdo slabo obnaša do mene, nimam nič s tem, vsakdo odgovarja za svoja dejanja, vedenje, misli in občutke. Spremenila sem svoj pogled na druge in zdaj laže sprejemam druge takšne, kot so. Ko pridem domov, se ne počutim več kot majhna punčka.
Sabina
Bila sem pretresena in razmišljala sem, kako je možno, da se je to dogajalo nam, naši družini. In kako je možno, da nekdo sploh lahko vzame življenje otroku. Hkrati sem začela povezovati opisano doživljanje in potem sem laže razumela samo sebe in si morda tudi malo odpustila. Tako sem z vsako postavitvijo dobivala čedalje globlji uvid v to, da krivda ni vedno moja. Družinska energija ali energija iz prejšnjih življenj je včasih tako močna, da človek pač ne zmore, četudi se trudi. Velika pridobitev postavitev je bilo zame razumevanje, da ljudi ne moremo soditi, da smo vsi delno tudi vodeni in ne delamo vsega po svoji volji.
Brigita
Zdaj sprejemam našo družinsko situacijo, kakršna je, in znam ločiti med tem, kar je moje in kar ni. Ne žene me več toliko, da bi morala urejati stvari za druge. Če hočem, pomagam – to je postalo stvar izbire. Tudi ne čutim več potrebe, da bi pomagala svojim staršem urediti njun odnos. Sprejela sem, da moram živeti svoje življenje in da imam pravico do tega. Prej tega nisem znala in nisem vedela. Zdaj ne stečem več takoj na pomoč, ko me starši pokličejo. Ne živim več vloge reševalke. Zdaj se učim živeti in razločevati – med svojimi potrebami in potrebami drugih. Vse ne gre gladko. Znam iti v svoji smeri.
Tara